Krtek

KRTEK IN SMETI

V bližnjem gozdu je prvič zakukala kukavica in sonce je na zemljo poslalo prve tople spomladanske žarke. Na travniku kraj gozda so se začele prebujati cvetlice in živali. Najbolj med vsemi se je toplejših dni razveselil krtek, saj mu je bilo kopanje rovov po mehki zemlji v silno veselje. Prav neučakano je pokukal iz krtine, da bi si na soncu ogrel smrček in brčice. Že je hotel zaklicati proti bližnjemu ribniku, kjer je stanovala njegova prijateljica žaba, ko mu je pogled zastrla pomečkana pločevinka. Ozrl se je naokoli in opazil, da je na travniku vse polno smeti. Tam so ležale še prazne plastenke in razbite steklenice, veter pa je naokoli raznašal liste starih revij in papirčke od sladkarij. Krta je to seveda vznejevoljilo, saj si je svoj prihod na plano predstavljal precej bolj svetlo in dišeče v nasprotju z nesnago, ki mu je sedaj bodla v oči in nos. Bil je jezen in razočaran.

Proti krtini se je približevalo zvonjenje kravjega zvonca in z njim krava, ki je imela na sprednjih nogah obute čevlje iz škatel čokoladnih piškotov.

»Aha, krava, torej si bila ti tista packa, ki je takole nasmetila naš travnik!« jo je napadel krt. »Seveda ne,« se je branila krava. »Na travnik sem prišla, da bi mulila sočno travo, pa jo med vsemi temi smetmi komajda najdem. In poglej, presnetih škatel ne morem spraviti z nog,« je še žalostno dodala krava in se zazrla v svoja kopita. Krt je kravi pomagal sneti nesrečne čevlje in ko sta tako premlevala, kdo bi lahko povzročil takšen nered, je mimo priskakljala žaba.

»Žaba, prijateljica moja, ne reci mi, da si ti kriva za vse te smeti, ki se namesto krave pasejo na našem travniku,« jo je okrcal krt. Žaba je debelo pogledala in zajela sapo: »Za kakšno me pa imaš, krt! S skakljanjem tu naokoli bi si skoraj porezala krake! Seveda jih nisem natrosila jaz.«

Krt se je, trdno prepričan, da najde krivca, obrnil proti ogromni senci, ki je legla na prijatelje. Bil je medved. »Poglej si ga no strica medveda. Si nemara ti natrosil smeti tu, kjer bi morala rasti trava?« ga je povprašal krt.

»Bodi ga no, bodi,« je zabrundal medved. »Na travnik sem prišel, da bi poiskal kakšen čebelnjak in se malce posladkal s sladkim medom. Žal  nisem opazil ne rož in ne čebel, čebelnjaka pa sploh ne,« mu je potarnal medved.

Pogovor je zmotil topot konjskih kopit. »Potem si bi pa ti, konj. Ti si nasmetil naš travnik. Samo ti še prihajaš sem, da galopiraš po prelepem zelenem prostranstvu,« se je razhudil krt.

»Saj bi galopiral, krt, tudi skakal bi, a ne morem. Vse te smeti so mi v nevarnost in napoto,« je bil užaljen konj.

Krtku je bilo počasi že dovolj. Kdo pa bi potem lahko onesnažil njihov travnik?

Njegovo razmišljanje so prekinilo šuštenje korakov, ki so se prebijali skozi nastali nared in umazanijo. Drobna deklica se je približala živalski druščini. »Pozdravljene, živali, zagotovo ste jezne, ker je nekdo takole onesnažil vaš travnik. Prav gotovo so bili ljudje,« je dejala in se ozirala po odpadkih.

»Seveda, ljudje! Živali imamo sedaj težavo, kam s temi smetmi. Niti si ne moremo iskati hrane niti mirno hoditi naokrog. Kako ste lahko tako nemarni?« ji je krt pojasnil svoje tegobe.

»Prav zares,« se je z njim strinjala deklica. »Pomagala vam bom, saj bi si tudi sama rada nabrala šopek spomladanskih cvetlic,« je dejala deklica. Previdno je začela pobirati odpadke v veliko vrečo. Živali so ji pri tem po svojih močeh pomagale in skupaj so očistili travnik. Medved in konj sta polno vrečo smeti odvlekla do smetnjakov, kamor ju je vodila deklica. Tam so razdelili smeti na steklo, papir in odpadno embalažo ter jih zmetali v ustrezne zabojnike.

Travnik je tako zopet zasijal v vsej svoji lepoti in barvah. Zadovoljni so bili vsi. Najbolj pa krt. Zamežikal je v sonce in si zaželel, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo.

Idejna zasnova besedila:
Otroci oddelkov 5-6 let (skupina Krtki in Žogice

Oblikovanje besedila
Vzgojiteljici Silva Petelin in Metka Logar

Ilustracije:
Otroci oddelkov 5-6 let (skupina Krtki in Žogice)


VRTEC TRBOVLJE
Enota Ciciban
Oktober 2014