Skrb za rastline

Skrb za rastline, živali in stvari.

Šolsko leto: 2013/2014

Skrb za rastline, živali in soljudi se zdi vrednota, ki polepša svet. Naredi ga sočutnejšega, nežnejšega, torej bolj prijetnega. Vzbujanje in prevzgajanje empatije pri otrocih bi moralo biti mimo tega projekta nekaj naravnega, nekaj samo po sebi umevnega.

V naši skupini se okrog skrbi drug za drugega in dobrih odnosov trudimo že celotno šolsko leto. Tako si prizadevamo, da si otroci med sabo pomagajo zapeti in obleči oblačila, priskočijo na pomoč, če se kaj raztrese, skupaj pospravljajo ipd. Spodbujamo igralne dejavnosti, ki imajo za cilj sodelovanje in ne tekmovanje. Tako ob koncu leta se zdi, da se kažejo spremembe v socialni klimi naše skupine s pozitivnim predznakom.

Pri otroku je smiselno (in prav) s čutom do sočloveka negovati tudi odgovornost in skrb za naravo, katere del smo.

S skrbjo za rastline smo se srečali že na začetku šolskega leta. Nekega jesenskega dne smo se odpravili v gozd, kjer smo nabrali gozdne plodove, med drugim tudi pravi kostanj, divji kostanj in želod. Tri do štiri primerke od naštetega smo zakopali v zemljo ter lončke postavili na varno in toplo mesto.

Otroci (vsak dan izžrebamo dva »palčka pomagalčka«) so vsakodnevno preverili suhost zemlje in v lončke po potrebi dodali vodo. In potem smo čaka in čakali. Otroke je bilo potrebno vmes večkrat opomniti na zalivanje, saj so nanj pozabili, niti jim ni bilo tako zanimivo, ker se pač ni nič dogajalo. A glej, nekaj tednov po novem letu, ko smo skoraj že obupali, da bo iz zemlje kaj pognalo, nas je presenetila prva mladika pravega kostanja. Kmalu sta ji sledili še dve – še ena mladika pravega kostanja in ena hrasta. Zdaj je bila motivacija večja in skrb za mladike opaznejša, saj so otroci večkrat sami opozorili, da imajo suho zemljo. V času kurilne sezone je bilo to seveda pogosteje prisotno. Pogovorili smo se, da sedaj naše rastline potrebujejo tudi sonce, saj si z njegovo pomočjo same izdelujejo hrano. Na njim primeren način so izvedeli še, da je skrb za drevesa pomembna tudi za ljudi in živali, saj drevesa izdelujejo njim pomemben kisik.

Spomladi smo se pogovarjali, da dreves ne morejo rasti v igralnici ter da bi bili lončki zanje kmalu premajhni, zato smo se odločili, da jih presadimo ven. Izbrali smo jim manj obljuden prostor na spodnjem igrišču ter tja presadili naša mala drevesca. Oblikovali smo jim še zaščitno ograjo, da jih ne bi drugi po nepotrebnem motili.

Nam je uspelo? Žal ne. Prostor se je izkazal za bolj obljudenega kot je sprva kazalo. Ograjo so nam drugi otroci podrli in osmukali naše sadike. Otroci naše skupine so bili zelo žalostni in celo jezni na takšno brezbrižnost do našega truda. Res pa je, da bi tudi mi lahko bolje označili prostor ali izbrali drugega. A sklenili smo, da drugo leto poskusimo ponovno. Saj vsaka šola nekaj stane, kajne? In drugo leto nam mora uspeti.

Metka Logar, vzgojiteljica Vrtca Trbovlje

Oddelek: 4-5 let (skupina Pajkci)