Mojca

UČENJE SPROSTITVE

V današnjem svetu je vse preveč različnih dražljajev iz okolja, ki v otroku ves čas vzbujajo pozornost in pogosto vseh niti ne zmorejo predelati. Tako kot mi, tudi otroci potrebujejo čas za umiritev.

V skupini smo dan namenili sproščanju, doživljanju in občutenju svojega telesa. V jutranji igri so imeli otroci na voljo različne dejavnosti, kot so risanje na velik format na tleh z voščenkami in barvicami, risanje s kredami po zaščitni foliji, igra z vodnimi kroglicami, kinestetičnim peskom, ogledovanje knjig leže.

Kasneje smo ob tihi instrumentalni glasbi skupaj izvajali različne dihalne vaje in jogo za otroke. Nato smo se razdelili v tri skupine, ki so po določenem času menjale dejavnost. V prvi skupini so se otroci v paru masirali s senzornimi in različno obteženimi žogicami, v drugi skupini so se otroci na srednje velikih gumijastih žogah samostojno zibali, v tretji skupini pa smo na velikih gumijastih žogah otroke zibale vzgojiteljice. To je otrokom omogočilo popolno sprostitev mišič in telesa nasploh. Preizkusili so zibanje na trebuhu in hrbtu, kar je vsak doživljal drugače, večina pa z veliko željo po ponovitvi.

Za konec smo si nadeli dežne plašče in se odpravili na igrišče. Otroci so opazovali dež, ga občutili z rokami in obrazom, ga lovili z jezički.. Stopali in skakali so po lužah in podobno.

Pripravljene dejavnosti so otrokom nudile možnost sprostitve, predvsem pa možnosti za vzpostavljanje stika in sodelovanja z vrstniki ter vzgojiteljicami.  Preko njih so se učili prisluhniti željam prijatelja, obenem pa se prepustiti svojim občutkom in uživanju. Če povzamem: za igro smo imeli le sebe in bližino drug drugega, in to nam je bilo več kot dovolj.

Zapisala Alja Volaj, vzgojiteljica v oddelku otrok v starosti 3-4 leta.